Iz strehe naših sosedov vedno pade sneg, ker snegolovi niso na strehi

Ne vem, včasih se vprašam, če je to sploh dovoljeno, da tam ko so snegolovi potrebni, jih streha nima, ali mogoče obstaja kakšna kontrola glede tega, s tem, da nas naša draga država že drži za vrat za vsako malenkost. Ker se pač nočem kregat z sosedi in želim lep odnos, tudi snegolovi ne bodo tisti, zaradi katerih bi se z sosedi skregala.

Vendar vam povem, da sem včasih pozimi tako slabe volje, da vam ne morem povedat. Ker naša cesta pelje mimo njihove hiše se mi marsikdaj zgodi, da imam na cesti cel kup snega, ker je padel iz njihove strehe, ker snegolovi ni so na strehi. Enkrat sem bila tako jezna. Zvečer sem skidala cesto, ker je ravno klanec pri njihovi hiši, da bom zjutraj lahko peljala otroka v šolo. Ker sem vedela da ponoči ni snežilo se nisem obremenjevala z cesto, tako sva šla z sinom v avto in ko pripeljeva do hiše vidim, da je ponoči padel sneg ravno na cesto in tako sem imela cel kup snega na cesti in nisem mogla z avtom mimo. Takrat sem znorela, najraje bi pozvonila na vrata in jim rekla, naj kidajo cesto, ali pa naj uredijo streho, da bodo snegolovi ustavili sneg.

Seveda sem šla iz avta, ponovno skidala sneg, tisti dan sva zamujala v šolo in bila sem res razkurjena, prav zadrževala sem se v hiši, da se ne bi srečala z sosedi, ker bi sigurno nekaj buhnila. Minil je dan in tudi zima, snegolovi na strehi sosedov še vedno niso in nikoli ne bodo, mi pa bomo na žalost vedno kidali njihov sneg iz strehe. Ne vem kako rešiti ta problem vendar je naporno, posebej če zapade veliko snega, ker je streha velika in iz nje zdrsi ogromno snega, ker snegolovi niso montirani.

Dopust na morju in zaprtost

Komaj sem čakala ta dopust na morju, potem pa mi je zaprtost pokvarila marsikateri dan. Niti najmanj nisem pričakovala, da bom imela ta problem, kajti vedno sem se bolj ukvarjala z tem, da sem na hitro potrebovala stranišče, ker nisem mogla zadržati blata. Tako je bilo to čisto nekaj novega zame. Že prvi dan se je zaprtost pojavila. Sama sem na to gledala čisto drugače, bila sem vesela, ko sem videla, da me nič ne tišči na stranišče, potem pa sem začela čutiti bolečino, ki ni bila prijetna.

Sprva se z to bolečino nisem obremenjevala, ker sem vedela, da  je moja menstruacija ravno mimo in je mogoče še prisotna ta bolečina, potem pa sem videla, da to ni to in da me v bistvu daje zaprtost, ker že drugi dan nisem šla na blato. Najbolj zoprn je bil občutek, ko je zaprtost tako močna, ko sem čutila, da bi mogla na blato, a blato ni šlo ven, bolečina se je razširila po celem trebuhu in ravno, ko smo se odločili, da bomo šli na pohod, sem jaz bila precej boga. Ker sem vedela, da ne bom nič naredila, če na pohod ne grem, le zamudila ga bom, sem na pohod vseeno šla in probala na bolečino pozabiti.

Tretji dan pa sem vedela, da moram nekako poskrbeti za zaprtost in da to ne gre več tako naprej. Veste kaj sem naredila, spila sem liter Donata Mg in čakala, kaj se bo zgodilo. Še isti dan sem šla na wc in potem je bilo vse ok. Kako hitro je moj organizem odreagiral, nisem mogla verjeti. Potem sem se počutila veliko boljše, manjša bolečina je še ostajala, a ni bilo primerjave z prejšnjo. Prvič sem skusila, kaj zaprtost sploh pomeni in res ni prijetna, vse te tišči, rad bi šel na blat pa ne moreš, ta občutek je grozen in upam, da sem to imela zadnjič, ker res ni prijeten občutek.

 …

Danes se odstranjevanje znamenj celo priporoča

Nikoli se nisem obremenjevala z mojo piko na obrazu, enkrat pa mi je ena sodelavka rekla, če sem kdaj pomislila, da bi si dala odstranit znamenje, ki ga imam na licu. Pravzaprav mi odstranjevanje znamenj ni predstavljalo kakšnega problema, da pa bi sama pomislila, da ga imam, pa nikoli nisem, enostavno sem živela z njim, ker sem bila prepričana, da ne bi izgledala čisto nič drugače brez njega, kot pa z njim in se mi je zame ne pomembna stvar.

Vzela sem to znamenje za moje in če sem kdaj brala ali gledala oddajo kako poteka odstranjevanje znamenj, nisem nikoli pomislila na svoje znamenje in da bi si ga lahko dala odstranit. Ker pa sem bila ravno v takem obdobju, da so bile v mojem življenju bilo kakšne spremembe dobrodošle, sem se odločila, da grem na pregled za to moje znamenje in na odstranjevanje znamenj sem začela gledati čisto drugače, sem se kasneje tudi za ta rutinski poseg odločila. Pri pregledu so mi pojasnili, da je znamenje ni nevarno in da si ga lahko odstranim, če me moti. Priznam, da me ni toliko motilo, koliko sem si želela, da se mi dogaja in za to sem se odločila za odstranjevanje.

Tisti dan priznam, da sem bila malo na trnjih, vendar je odstranjevanje znamenj tako rutinski poseg, da si že prej konec, kot da bi imel čas premišljevati. Danes znamenja nimam več in priznam, da se počutim boljše, ko se pogledam v ogledalo in danes na odstranjevanje znamenj gledam drugače, ker vidim, da na svojem telesu opazim svoja znamenja in točno vem kje je katero znamenje, ko prej nisem imela pojma. 

Tako če opazim kakšno neprimerne oblike si ga grem pregledat in tudi pripravljena sem na odstranjevanje znamenj bolj, kot sem kadarkoli bila prej. Včasih sem bolj gledala druge, kakšna znamenja imajo, danes pa gledam svoja znamenja in sem vesela, da me je sodelavka nato spomnila, ker sama se ne bi nikoli odločila, da grem na odstranjevanje znamenj, ker mi to sploh ni bilo pomembno.

Oče je izbral keramične ploščice v kopalnici

To pa je zgodba, ki jo naša mama ponavlja vedno, ko se spomni. Starša sta prenavljala kopalnico, odločila sta se da bosta dala nove ploščice, da bosta kad zamenjala za tuš kabino, v glavnem, da bo kopalnica dobila novo podobo. To je bilo vse lepo in prav, zataknilo pa se je, ko je moj oče šel gledat keramične ploščice in moja mama ni šla zraven. Še on ni vedel ,da jih bo ta dan kupil, v bistvu je šel gledat ponudbo po trgovinah. 

V eni trgovini je srečal prijateljico, ki mu je svetovala katere keramične ploščice so lepe in se lepo odnesejo. Tudi jaz ne vem zakaj ,se je kar na hitro odločil, da bo te keramične ploščice kar kupil, brez da je vprašal mamo. Ko je prišel domov je mami povedal, da je keramične ploščice za kopalnico že izbral in tudi kupil. Moji mami že to ni bilo všeč, da jih ni izbrala ona, potem pa ko je zvedela, da mu je svetovala, katere naj vzame ena prijateljica, se ji je stemnilo pred očmi. To mu ni odpustila še danes. 

Namreč položile so se te izbrane keramične ploščice in moja mama ga še danes zmerja, kako je lahko to naredil. Če sedaj sama pomislim, ko poznam očeta, je verjetno res tako močno verjel tej prijateljici in je hotel dobro, a vseeno mu ne dam prav, keramične ploščice, bi morala izbrati mama, kajti to so stvari, ki so ženskam lepe in rade same izberejo barvo, ker so one tiste, ki čistijo in pospravljajo.

Moj oče ne popusti in še vseeno pravi, da je izbral lepe keramične ploščice, da bi verjetno izbral iste, tudi če mu ne bi svetovali, ker so mu všeč. Moja mama pa jezna nanj, ker ni vprašal nje, katere keramične ploščice bi imela ona v svoji kopalnici. Le poslušajte svoje žene in ne prijateljic, ker vam bodo žene pošteno zamerile. 

Mojim otrokom sem naredil fitnes na prostem kar doma

Že od malega svoje otroke vzpodbujam, da se čim več ukvarjajo z športom, tako so sedaj že mladostniki in pravi čas, da sem jim naredil fitnes na prostem, ker so ga potrebovali. Imam namreč tri sine in vsi so športniki. Tako smo postali športna družina. Problem pa je nastal, ko so telovadili doma. Tako si je vsak kar nekaj kupoval, da bi njegova telovadba bila čimbolj uspešna, vendar ko sem jaz to opazoval, se mi je porodila ideja, da pa bi bili res veseli, če bi doma imeli fitnes na prostem, ker tako bi vsak lahko telovadil kot si je želel.

Tako sem se pogovoril z sinovi in bili so presrečni, da bi imeli fitnes na prostem, tako sem moral vedeti, kaj ti moji trije fantje potrebujejo, katere so tiste vaje, ki jih počnejo vsak dan, da sem lahko poklical ponudnika in mu povedal svoje želje. Po telefonu sva se dogovorila za srečanje v živo, da se vse dokončno dogovorimo, to mi je bilo tudi zelo všeč, ker tako smo se lahko pogovorili z sinovi skupaj. 

Ta dan smo dorekli vse, sinovi so povedali svoje želje kar njemu, on je naredil načrt za naš fitnes na prostem in samo čakali smo še, da bo narejen. Bil sem ponosen sam nase, da sem naredil to odločitev, ker sinovi so to potrebovali. Saj veste kako telovadijo fantje, samo da je moč in mišice in fitnes na prostem jim bo to omogočil.

No, pa ne samo fantom, ko je bil fitnes na prostem narejen, je pritegnil tudi mene. Tako jaz sedaj telovadim zjutraj, moji sinovi pa popoldan, ko pridejo iz šol in treningov. Prav nikoli ne mine dan, da ne bi nekdo zunaj telovadil, tako da to je bila res dobra investicija in fitnes na prostem pri nas doma je imeti carsko.

Dokler imate še čas naredite izpit za čoln

Če ste eden izmed tistih, ki si želite na morje z plovilom, nikar ne čakajte, pojdite v akcijo in naredite izpit za čoln, kajti nikoli ne veste, kaj bo čas prinesel. Sam si večkrat po službi vzamem čas za prijatelje, da spijemo kakšen kozarec piva ali vina in da skupaj poklepetamo. Tokrat je tema nanesla nato, da bi eden želel narediti izpit za čoln in ko je povedal, da si to želi že nekaj časa in da ve, da ne potrebuješ praktičnega dela, si to res želi. Sprva se nisem niti vključil v temo, ker me to ni zanimalo, potem pa, ko so govorili, kako fajn je, ko lahko narediš izpit za čoln brez praktičnega dela, me je začelo zanimati, saj je ravno to bil problem, če ne živiš ravno na obali.

Po njegovi razlagi je povedal, da lahko izpit za čoln opravi v našem kraju, se prijaviš, kjer dobiš literaturo in predavanje, se naučiš in problem rešen. Kar naenkrat sem se oglasil, da grem izpit za čoln Delat z njim. Vsi so me čudno gledali, kajti prvo sploh nisem hotel poslušati in sodelovati v temi, sedaj pa grem sam delat izpit za čoln. Ko so me vprašali, zakaj sem se tako odločil, sem povedal, da sem pomislil, da to sploh ni tako slabo, da imaš izpit za čoln in če gre delat kolega, še toliko boljše, da sva dva, glavna odločitev pa je bila, da lahko izpit za čoln narediš v svojem kraju in ne potrebuješ praktičnega dela.

Danes se smejim temu, kako sem sam naredil izpit za čoln, čeprav pravzaprav nisem vedel točno kaj bom z njim. To poletje ga sigurno ne bom potreboval, ker z družino sploh nismo nameravali iti na morje. Prijatelji se mi smejijo, me vabijo na jadranje, jaz pa se še vedno upiram. Mogoče pa le pride čas, da bo tudi mene zamikalo, da se podam med valove.

Vnetje mehurja pri moji babici

Leta ne prizanašajo, ko govorimo o zdravju, lahko rečemo, da že vsak dan nekaj boli. Naša babica je korenina in se ravno zdravi, ker ima vnetje mehurja, zakaj je do tega prišlo pa ne vemo. Ona je človek, ki nikoli ne jamra, pa je lahko še tako težko, je pa res da vedno zna odreagirati pravi čas, to mi je pri nje res všeč, ni takšna, da bi čakala, da bi bilo prepozno, točno ve, kaj se dogaja z njenim telesom in odreagira pravočasno.

Tako je bilo tudi sedaj, ko je dobila vnetje mehurja. Verjamem, da jo je bolelo, ker drugače ne bi obiskala zdravnika, vedela je, da mora k zdravniku, ker se pri teh letih lahko zdravje hitro zakomplicira. Ker ni imela več izpita za avto je prosila mene, če jo peljem k zdravniku, ker se je naročila za odvzem urina. Vse je urejala še sama, vedno nam je govorila, naj skrbimo zase, da ona bo že sama poskrbela za stvari in to je tudi ponovno dokazala, ko je šlo za vnetje mehurja, pozdravila se je pravočasno. Radi jo imamo, je babica v pravem pomenu besede.

Ona najde vedno lepo besedo, tudi sedaj, ko je šla na pregled ni ostala dolžna, pa čeprav je izvid potrdil vnetje mehurja, me je kasneje povabila na skupno kavico. Človek, ki ceni življenje ima druge ljudi rad in ravno zato imamo mi radi njo. Po izvidih sva tako šle na kavico, kasneje pa sem jo peljala po tablete, ki jih je predpisal zdravnik, da se vnetje mehurja pozdravi. 

Hočem povedati predvsem to, kaj je bistvenega pomena, da živimo dolgo življenje in to je, da ceniš svoje zdravje in odreagiraš pravočasno, če nekaj ni v redu, ne da jamraš, ampak če imaš tako kot je imela moja babica vnetje mehurja, greš k zdravniku po zdravila, da znaš ceniti ljudi, jih imaš rad, kajti to se ti vrača, potem imajo tudi ljudje tebe radi in da ne spletkariš, da si kar si.

Jagode oblite z čokolado so odlična sladica

Želel sem presenetiti svojo punco z pripravljeno večerjo, ker je naredila zelo težki izpit in vem koliko se je zanj učila, tako sem se odločil, da bom naredil večerjo in sladico, ki pa bodo jagode oblite z čokolado, ker vem, da obožuje jagode in da jih oblite z čokolado še ni nikoli jedla. 

Načrt sem naredil že prej, kajti moral sem najti dobre jagode in v vseh trgovinah jih sploh niso imeli. Tako sem našel domačega ponudnika v mojem kraju, ki je prodajal domače jagode, kupil sem kar dva paketa teh jagod, kajti tako dobrih še nikoli nisem jedel in vedel sem, da jih bom že sam nekaj pojedel, še predenj bom vse skupaj pripravil. 

Tisto popolne sem si vse lepo pripravil, vedel sem, da ona prihaja proti večeru in lahko sem počasi vse pripravil, imel sem idealno čokolado in nisem se obremenjeval toliko z samo večerjo, kot sem se, da bodo jagode res dobre in lepo oblite z čokolado. Ker pa sem vedel, da moram to sladico, narediti le malo prej, predenj pride, sem se prej prepričal in jo klical kdaj točno pride in ji rekel, naj me pokliče, ko bo pol ure pred domov, da ji lahko pogrejem večerjo, ker itak je vedela, da ji bom nekaj pripravil, ni pa vedela za jagode oblite s čokolado.

Ko je prišla domov, sem jo prvo objel, potem pa sva skupaj pojedla večerjo, ko je že mislila oditi od mize, pa sem prinesel tako težko pričakovane jagode oblite z čokolado. Kako je bila vesela te jagod, čeprav jih še ni probala, ko pa je zagriznila v prvo, je šele okusila kako dobre so. Povedal sem ji, da so domače in ekološke, uživala sva oba, pojedla sva vse jagode oblite z čokolado in še vse ostale, ki so bile v hladilniku. Ne pomnim kdaj sem pojedel toliko jagod.

 …

Casino, ko imam vsega dovolj

Vsak človek še kako potrebuje razvedritev in tisti, ki pravijo da tega ne potrebujejo so na slabi poti, tudi sama imam včasih tako polno glavo vsega, da vem, da rabim sprostitev, zame je Casino ta sprostitev, kjer si napolnim baterije in lahko spet nekaj časa funkcioniram.

Vsak človek sam sebe najbolj pozna, narobe je samo to, da še kako vemo, da potrebujemo odmor, le nočimo si priznati in sovje telo namesto, da bi sprostili, izmučimo do konca, dokler ne zbolimo. Sama vem, kdaj je meja in takrat Casino pride še kako prav. Nikoli, ko grem v Casino ne vzamem kolegice ali fanta z seboj, ker rad grem sama in niti ne povem da grem. Prav pa še mi ta mir, ambient, muzika, tako sproščeno se počutim, nihče me ne živcira, vsi te pustijo pri miru in točno vedo, da ne smejo težiti. Če bi šla v kakšen lokal z prijateljicami bi tako samo pila in poslušala preglasno muziko, tako pa je Casino prostor, kjer se počutim prijetno in drugi dan nisem izmučena in neprespana, ampak sem polna energije.

Ste probali kdaj iti v Casino, ko imate vsega dovolj? Probajte, boste videli, da vam ne bo žal. Ni vas potrebno biti strah, da boste bankrotirali, le sebe morate poznati in če se bojite, da vas bo zaneslo, si vzemite toliko denarja, ki ga lahko zapravite, vse ostalo pustite doma. To ni slaba ideja. Jaz se znam kontrolirati, ker ne grem v Casino zato, da zaslužim, ampak zato, da se sprostim, tako da mi denar ni nikoli prioriteta, mogoče sem zato tako sproščena. Po navadi grem iz Casinoja z tolikim denarjem, kot sem prišla noter. Drugo pa je, kako se jaz počutim, ko sem šla v Casino in kako potem, ko grem ven, dobesedno prerojena, polna energije, sprostim se na polno in svet je spet lepši.

 …

Alergijska astma zaradi preobčutljivosti na živalski prhljaj in imunoterapija

Že nekaj časa sem pokašljevala, vendar simptomi niso bili tako hudi, da bi obiskala zdravnika, če bi ga že prej mogoče imunoterapija ne bi bila potrebna, ker ne bi zbolela. Na kar me je mož prisilil, da sem po pol leta le šla in izvid je bil alergijska astma. Šok zame, zdravnica me je tolažila, da obstaja danes imunoterašija za to in da se lahko pozdravim. 

Nisem še bila pripravljena premišljevati o tem, ker sem se počutila krivo, da nisem šla do zdravnika že prej in bi mogoče astmo preprečila, da ne bi prišlo do kroničnega vnetja dihal. To so bili težki dnevi in bolj ko mi je mož hotel povedati, da je imunoterapija sedaj tista, ki mi lahko pomaga, bolj ga jaz nisem poslušala, bila sem v svojem svetu krivde. 

Ko sem to predelala in sem se zbudila, sem se zavedala samo ene stvari, da moram poskrbeti za sovje zdravje, kar sem pač sedaj naredila, na žalost poti ni več nazaj, sedaj moram naprej, da ne bo prepozno. Dobila sem pumpico za dihanje, vedno ko sem jo prijela v roke in morala narediti vdih sem se skoraj zjokala. Nisem mogla prenesti tega, da jo imam in takrat sem se prepričala, da mi bo imunoterapija pomagala, nisem še vedela kako, ker se še nisem pozanimala glede tega. 

Ko sem obiskala zdravnico, je komplicirala na veliko tako dolgo, da sem se vstala in zapustila ordinacijo, klicala me je nazaj, pa nisem šla. Šla sem na internet in poiskala kje je samoplačniška imunoterapija, poklicala in se naročila na pregled. Od takrat naprej gre na boljše, tako moje zdravstveno stanje, kot tudi psihično. Takoj ko sem stopila skozi ta vrata, kjer je bila na voljo imunoterapija, sem bila odločena, da se bom pozdravila, da ne bom več potrebovala pumpice. Non stop sem si govorila, ti to zmoreš in imunoterapija ti bo pomagala pri tej bolezni, nič me več ni moglo ustaviti, delala sem še samo na tem, da ozdravim in se rešim astme.