Talna keramika za Jankov vikend

Med malico za mizo sedimo Branko, Stanko, Janko in jaz. Klepetamo o vsem mogočem.

Talna keramika za Jankov vikend

Oglasi se Janko. Sem kupil vikend na morju, pove. Vsi trije začudeno pogledamo. Kako vikend na morju, saj ne maraš morja, vpraša Branko. Janko pove, da si je žena Blanka zaželela vikend ob morju. Da bo lahko na jesen življenja čas preživljala na mediteranski klimi. Kupila sta ga za dobro ceno, vikend je na ključ. To pomeni, da ni potrebno narediti nič, samo prideš in odkleneš vrata. Blanka pa ne bi bila Blanka, če je ne bi nekaj zmotilo. Ženske pač. Po tleh in pa v kopalnici je keramika, ki ji ni niti malo všeč. In potrebno jo bo zamenjati. Vseh petinsedemdeset kvadratnih metrov. Noro. Janko nas povabi, da mu pomagamo pri razbijanju starih ploščic. Z veseljem sprejmemo povabilo. Štirje mušketirji, kot so nas včasih klicali, ker smo bili nerazdružljivi, že dolgo nismo bili v akciji. Prišel je vikend in čas našega odhoda.

Opremljeni z orodjem in pijačo se odpravimo na dolgo pot. Pri vstopu v vikend se Branko začudi. Saj ta keramika sploh ni grda. Zakaj, le zakaj to nepotrebno delo. Kdo bi razumel ženske. Prej most do Tokija, Branko mrmra v svojo brado. Vsak s svojim kladivom izberemo vsak svoj prostor in začnemo udrihat po tleh, da polomljena keramika leti na vse konce in kraje. Kot mali otroci smo, razbijamo in kričimo ter si dajemo duška. Nor občutek, ko lahko sprostiš vse svoj adrenalin na keramično ploščico pred seboj. Kar dva dni smo porabili, da smo razbile vse in še dodaten dan, da smo polomljeno spravili iz hiše. Zdaj pa pride na vrsto Janko, stari maček polaganja keramike. Branko in Stanko pripravljata lepilo, jaz režem ploščice na mero, če je kje potrebno, Janko pa hiti polagat ploščice, en dan in vsa keramika je položena.

Še fotografiranje narejenega, Blanka je zadovoljna. Super. Mi pa tudi.…

Oče je izbral keramične ploščice v kopalnici

To pa je zgodba, ki jo naša mama ponavlja vedno, ko se spomni. Starša sta prenavljala kopalnico, odločila sta se da bosta dala nove ploščice, da bosta kad zamenjala za tuš kabino, v glavnem, da bo kopalnica dobila novo podobo. To je bilo vse lepo in prav, zataknilo pa se je, ko je moj oče šel gledat keramične ploščice in moja mama ni šla zraven. Še on ni vedel ,da jih bo ta dan kupil, v bistvu je šel gledat ponudbo po trgovinah. 

V eni trgovini je srečal prijateljico, ki mu je svetovala katere keramične ploščice so lepe in se lepo odnesejo. Tudi jaz ne vem zakaj ,se je kar na hitro odločil, da bo te keramične ploščice kar kupil, brez da je vprašal mamo. Ko je prišel domov je mami povedal, da je keramične ploščice za kopalnico že izbral in tudi kupil. Moji mami že to ni bilo všeč, da jih ni izbrala ona, potem pa ko je zvedela, da mu je svetovala, katere naj vzame ena prijateljica, se ji je stemnilo pred očmi. To mu ni odpustila še danes. 

Namreč položile so se te izbrane keramične ploščice in moja mama ga še danes zmerja, kako je lahko to naredil. Če sedaj sama pomislim, ko poznam očeta, je verjetno res tako močno verjel tej prijateljici in je hotel dobro, a vseeno mu ne dam prav, keramične ploščice, bi morala izbrati mama, kajti to so stvari, ki so ženskam lepe in rade same izberejo barvo, ker so one tiste, ki čistijo in pospravljajo.

Moj oče ne popusti in še vseeno pravi, da je izbral lepe keramične ploščice, da bi verjetno izbral iste, tudi če mu ne bi svetovali, ker so mu všeč. Moja mama pa jezna nanj, ker ni vprašal nje, katere keramične ploščice bi imela ona v svoji kopalnici. Le poslušajte svoje žene in ne prijateljic, ker vam bodo žene pošteno zamerile. …