Še dobro, da je putika ozdravljiva in da ni to nekaj kot recimo revmatizem, ko se začne in se ne neha. Vsaj do zdaj nisem zasledila podatka, da bi kdo popolnoma ozdravel po tem, ko je bil revmatizem diagnosticiran. Moj dedek je namreč pred dobrim letom dobil izvid pri zdravniku. Pisalo je, da je na mestu bolečine nastala putika in tako je dobil zdravila ter dieto. Bil je zelo priden in se je držal vseh navodil, sedaj ko je še popolnoma na pregled, pa so ugotovili, da je putika končno ozdravljena.
To sem bila pa res prav vesela, Babica ima namreč revmatizem in smo na srečo našli zdravila in dopolnila, ki pri tem pomagajo. Ampak po vsej verjetnosti ne bo nikoli povsem ozdravljena. Je pa vsaj precej bolje, kakor je bilo na začetku, preden je dobila diagnozo. Tudi po tem ni bilo takoj dobro, ker smo morali veliko stvari raziskati in preskusiti, da smo našli pravo kombinacijo vsega. Še dobro, da je danes toliko možnosti, da si lahko človek pomaga in si lahko vsak sam izbere, kaj mu bo najbolje koristilo. Točno to je naredil dedek in točno to je naredila babica in sedaj sta oba mnogo bolje kakor pa prej.
Še dobro res. Zadnja stvar, ki bi jo potrebovala, je ta, da bi zadnja leta živela v bolečinah in na nešteto zdravilih. Kdo si pa to želi. Jaz vsekakor ne in vem, da tudi nihče drug. In če se je putika lahko pozdravila tako lepo v enem letu in se je revmatizem izboljšal tudi v dobrem letu, potem se lahko tudi marsikaj drugega. Pravi način življenja se vedno izplača na dolgi rok, pravijo. Včasih se vprašam, ali lahko nekateri s tako okrnjeno hrano preživijo dolgo in vse bolečine, potem bi rada videla, kako je živeti, ko ima človek pravo prehrano. Res, da je putika zelo ozdravljiva, ampak če nisi dosleden, ni nujno, da se pozdravi.